Veliko razvitih gospodarstev se sooča z izrazito neugodnimi demografskimi trendi. V povprečju živimo vse dlje. Družine se odločajo za manj otrok, kot pred leti. Posledično se povečuje delež starejših v celotnem prebivalstvu, s tem pa tudi pritisk na vzdržnost obstoječih pokojninskih sistemov. V Sloveniji pri tem nismo izjema.

Dve pokojninski reformi od leta 2000 sta korenito posegli v višino pokojnin, ki se odmerjajo novim upokojencem. Upokojujemo se v kasnejših letih in odmerjajo se nižje pokojnine, kot je to veljalo za prejšnje generacije.

Dostojna pokojnina? Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je v letu 2016 povprečna neto starostna pokojnina dosegla manj kot 60 odstotkov povprečne plače. Skoraj 62 odstotkov oziroma 229 tisoč upokojencev prejema starostno pokojnino višine 700 evrov in manj. Prag revščine je leto prej znašal 617 EUR mesečno (vir SURS, velja za odraslo osebo).

Mnogi danes prejemajo dve pokojnini – poleg pokojnine obveznega zavarovanja še dodatno pokojninsko rento iz drugega stebra. Življenje z dvema pokojninama je lažje in lepše.

Za dodatno pokojninsko zavarovanje prepriča visoka davčna olajšava. Z davčno olajšavo privarčujete več in plačate manj.

Naložbena politika se izvaja po načelu življenjskega cikla. Prihranki se upravljajo starosti primerno. Mladi lahko varčujejo v skladu z delniškimi naložbami. Tvegajo več, da bi na dolgi rok privarčevali več. Starejši pred upokojitvijo varčujejo v skladu z obvezniškimi naložbami in zajamčenim donosom. Varnost prihrankov je na prvem mestu. Ne glede na starost – vsak lahko izbere in varčuje v skladu z zagotovljenim zajamčenim donosom.

Številnim dodatno pokojninsko zavarovanje nudijo tudi delodajalci. Ne glede na to, ali govorimo o kolektivnem ali individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, z varčevanjem je potrebno pričeti čimprej. S pravočasno odločitvijo za pokojninsko varčevanje lahko z nižjimi zneski do upokojitve privarčujemo dovolj – za primerno pokojnino