Zakaj varčevati za dodatno pokojnino?

Dve pokojninski reformi od leta 2000 sta pustili močan pečat: povprečne pokojnine danes dosegajo manj kot 60 odstotkov povprečne plače. Z upokojitvijo povprečen posameznik izgubi kar 400 evrov.

Z dodatnim pokojninskim zavarovanjem si je mogoče zagotoviti primerno pokojnino – na varen in učinkovit način.

Kaj je dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ)?

Dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma drugi pokojninski steber je namensko varčevanje za dodatno pokojnino. Prihranki se zbirajo na osebnih varčevalnih računih zavarovancev. Zavarovanje (varčevanje) je urejeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Varčevanje je vzpodbujeno z davčnimi olajšavami, zato, da bi zavarovanci privarčevali čim več in posledično prejemali višje pokojnine.

Premijo lahko plačuje tudi delodajalec. V tem primeru govorimo o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Če premije plačuje posameznik sam, govorimo o individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju.

Kako varno je varčevanje pri Sava pokojninski?

Skrb za varnost je na prvem mestu. Sava pokojninska je specializirana zavarovalna družba za dodatno pokojninsko zavarovanje. Upravljamo premoženje pokojninskih skladov in izplačujemo dodatne pokojninske rente.

Prihranki zavarovancev so ločeni od premoženja Save pokojninske. Podobno, kot to velja na primeru družb za upravljanje in varčevanje v vzajemnih skladih.

Naložbena politika je  skrbno upravljana. Zavarovanje omogoča izbiro zavarovancev med naložbeno politiko življenjskega cikla, katerega del je tudi naložbena politika z zagotavljanjem zajamčenega donosa.

Nadzorni organ nad poslovanjem družbe je Agencija za zavarovalni nadzor (www.a-zn.si).

Kaj je naložbena politika življenjskega cikla?

Predstavlja načrtovano varčevanje za dodatno pokojnino, primerno starosti in naložbenim ciljem posameznika.

Mlajšim varčevalcem do upokojitve manjka še precej let. Zato lahko varčujejo tudi v bolj tveganih naložbenih oblikah – delnicah, s ciljem, da bi privarčevali več. Z dopolnitvijo mejnih starosti (47 oziroma 57 let) se zbrani prihranki prenesejo v ustrezno varnejši sklad. Bolj kot se posameznik približuje trenutku upokojitve, bolj v ospredje prihaja skrb za varnost prihrankov. Z upokojitvijo namreč dosežemo svoj varčevalni cilj – pričnemo prejemati dodatno pokojnino.

Zavarovanci naložbeno politiko izberejo ob sklenitvi zavarovanja in jo lahko, upoštevaje starostne omejitve, enkrat letno tudi spreminjajo. Zavarovanci tako aktivno sodelujejo pri upravljanju svojih prihrankov.

Čigava so sredstva na osebnem varčevalnem računu?

Sredstva na osebnem varčevalnem računu so last zavarovanca . To velja tudi za premije, ki jih za zaposlenega plačuje delodajalec. 

Kolikšna je davčna olajšava?

Višina davčne olajšave je omejena na največ 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (5,844 odstotka bruto plače posameznika), vendar ne več kot 2.903,66 EUR.

Na premije, ki jih plača delodajalec, se ne obračunajo davki in prispevki. Zaposleni tako prejme oziroma varčuje »bruto« znesek (podobno, kot če bi delodajalec zaposlenemu lahko na transakcijski račun izplačal bruto plačo). Premije delodajalcu znižujejo osnovo za odmero davka od dohodka pravnih oseb in ne predstavljajo bonitete zaposlenim.

Premije, ki jih iz svoje neto plače plača zaposleni sam, znižujejo osnovo za odmero dohodnine. V primeru, da premijo plačuje že delodajalec, je pri plačilu lastnega prispevka potrebna pozornost. Prednost pri uveljavljanju davčnih olajšav ima delodajalec. Če delodajalec plačuje premijo v višini 3 odstotkov posameznikove bruto plače, lahko slednji koristi le še razliko do najvišje možne premije, to je 2,844 odstotka.

Kako je v primeru prenehanja delovnega razmerja?

Zavarovanec, ki mu je prenehalp delovno razmerje pri delodajalcu, ki mu je plačeval premije dodatnega pokojninskega zavarovanja, ima na voljo naslednje možnosti:

• nadaljevanje varčevanja s pristopom v individualni pokojninski načrt,
• zadržanje pravic v primeru, ko novi delodajalec nima urejenega kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali v drugih primerih, ko še niso izpolnjeni pogoji za izplačilo sredstev,
• prenos zavarovanja in privarčevanih sredstev k izvajalcu, pri katerem ima novi delodajalec urejeno kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje,
• izstop iz zavarovanja in izplačilo sredstev, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji, določeni s pokojninskim načrtom oziroma zakonom. V primeru, da pogoji za izplačilo niso izpolnjeni, pride do zadržanja sredstev do izpolnitve pogojev.

Ali lahko prekinem zavarovanje in kako je z izplačilom?

Zavarovanje se lahko prekine. 

Dvig sredstev, ki jih je vplačal zavarovanec sam je mogoč ne glede na trajanje zavarovanja.

Dvig sredstev, ki jih je vplačal delodajalec, je mogoč:

• sredstva, vplačana do 31.12.2012 - po preteku 10 let ali več od začetka zavarovanja,
• sredstva, vplačana po po 1.1.2013 je mogoče v enkratnem znesku izplačati le v primeru upokojitve in če znesek hkrati ne presega 5.000 EUR. Ob višjih prihrankih je možno zgolj izplačilo v obliki dodatne pokojnine.

Na višino izplačila vplivajo obveznosti po davčnih predpisih ter izstopni stroški po pokojninskem načrtu.

Ob izplačilu se obračuna akontacija dohodnine (25 odstotkov) in v primeru, da od začetka zavarovanja ni preteklo vsaj 10 let, tudi davek na zavarovalne posle (8,5 odstotka). FURS kasneje z odmero dohodnine izvede še poračun dohodnine.

Zakaj so izplačila v enkratnem znesku obdavčena?

Namen zavarovanja je, da bi ob upokojitvi pričeli prejemati doživljenjsko pokojninsko rento. Zato so za vplačila premij priznane davčne olajšave.

V primerih, ko je možno izplačilo v enkratnem znesku gre za nenamensko koriščenje sredstev. Zato do davčne olajšave nismo upravičeni.

Obdavčitev se izvede skozi dohodnino. Izvajalec pokojninskega zavarovanja najprej obračuna in plača akontacijo dohodnine (25 odstotkov), FURS pa nato z odmero dohodnine izvede še poračun.

Kako je v primeru smrti zavarovanca?

Prihranki se izplačajo upravičencem (dedičem), ki so navedeni na zavarovalni polici oziroma potrdilu o vključitvi, ali kot izhaja iz sklepa o dedovanju.

Na višino izplačila vplivajo obveznosti po davčnih predpisih ter izstopni stroški po pokojninskem načrtu.

Kdaj prejmem dodatno pokojnino?

Z upokojitvijo. Prihranki se preračunajo v doživljenjsko pokojninsko rento. Izbira različnih rent je pestra: od klasičnih rent z enakomernim izplačilom do sestavljenih oziroma rent s pospešenim črpanjem.

Kako je z obdavčitvijo rent?

Z dodatno pokojninsko rento se davčna olajšava, pridobljena v času varčevanja, ohrani.

Renta je obdavčena in tudi zanjo velja davčna olajšava. V davčno osnovo upokojenca se všteva le 50 odstotkov rente, drugih 50 odstotkov je iz obdavčitve izvzeto.

V kolikor izplačilo presega 160 EUR, se ob samem izplačilu obračuna akontacija dohodnine (25 odstotkov). Zavarovanec se lahko odloči, da se ob izplačilu obračunava akontacija dohodnine po znižani stopnji (16 odstotkov), o čemer mora obvestiti davčni organ.

Efektivna obdavčitev pokojninske rente je za veliko večino upokojencev nizka - med dvema in petimi odstotki rente.

Kaj je bolje - dvig v enkratnem znesku ali dodatna pokojnina?

Vsekakor dodatna pokojnina. To je tudi namen zavarovanja. Z dodatno pokojninsko rento je pokojnina pomembno višja.

Dvig sredstev v enkratnem znesku je v primerih, ko je to mogoče, praviloma visoko obdavčen. Poleg akontacije dohodnine v višini 25 odstotkov FURS ob koncu leta opravi še poračun glede na ostale obdavčljive dohodke.

V zvezi z obdavčitvijo dvigov velja spomniti: za vplačane premije so bile priznane davčne olajšave. Načeloma obdavčitev dviga deluje nevtralno.