Leto je zaznamovala vojna na Bližnjem vzhodu, ki je konec februarja zaprla Hormuško ožino in sprožila nov energetski šok. Cena nafte Brent se je marca povzpela do okoli 118 dolarjev za sod, julija padla na okoli 70 dolarjev, septembra pa se je znova gibala blizu 100 dolarjev. Delniški trgi so po padcu v prvem četrtletju močno okrevali, v tretjem četrtletju pa jih je zavrla rast obrestnih mer.

Svetovno gospodarstvo se je izkazalo za odpornejše od pričakovanj. Energetski šok je zvišal inflacijo, naložbe v umetno inteligenco pa so podpirale rast, zlasti v ZDA in Aziji. Premirje med ZDA in Iranom aprila je prineslo kratek predah, a ladijski promet skozi Hormuško ožino ostaja močno omejen. Negotovost glede cen energentov, trgovinskih odnosov in javnih financ ostaja visoka.

V ZDA je gospodarska rast v drugem četrtletju dosegla 2,2 odstotka na letni ravni, po 2,5 odstotka v prvem četrtletju. Evroobmočje je v drugem četrtletju zraslo za 0,4 odstotka glede na prejšnje četrtletje oziroma za 1,2 odstotka medletno. Slovensko gospodarstvo je bilo v drugem četrtletju medletno večje za 5 odstotkov, kar je največ od začetka leta 2022.

Vstop v zadnje četrtletje leta 2026 spremlja kombinacija visokih cen energentov, višjih obrestnih mer in še vedno močnih naložb v tehnologijo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovna zaostritev na Bližnjem vzhodu ali razočaranje glede donosov naložb v umetno inteligenco povzročila večjo volatilnost.

 

Delniški trgi

Osrednji slovenski borzni indeks SBITOP je tudi letos med najuspešnejšimi in je v devetih mesecih pridobil 23,8 odstotka vrednosti. Nemški indeks DAX je po padcu v prvem četrtletju pridobil 2,9 odstotka, francoski CAC40 pa je s padcem za 2,3 odstotka v zaostanku. Evropski STOXX 600 je zrasel za 7,2 odstotka. Ameriški delniški indeks S&P 500 je v evrih pridobil 15,7 odstotka, svetovni MSCI ACWI pa 15,8 odstotka. Rast so poganjala tehnološka in energetska podjetja. Kitajske delnice so v tretjem četrtletju izgubile del rasti iz polletja. Indeks China A50 je devetmesečno obdobje sklenil z 1,2 odstotnim padcem, hongkonški Hang Seng pa je v evrih izgubil 1,4 odstotka.

Sprememba vrednosti od 31.12.2025

Naziv indeksa	3. četrtletje 2026	2. četrtletje 2026	1. četrtletje 2026	Leto 2025
SBITOP	23,8%	19,8%	9,4%	50,3%
DAX	2,9%	2,1%	-7,4%	23,0%
CAC40	-2,3%	3,1%	-4,1%	10,4%
HANG SENG (v EUR)	-1,4%	-8,9%	-2,4%	12,4%
China A50 XIN9I-Kitajska	-1,2%	8,4%	-2,1%	5,0%
S&P 500 (v EUR)	15,7%	12,6%	-3,0%	2,6%
MSCI ACWI INDEX (v EUR)	15,8%	13,5%	-1,9%	6,3%
STOXX EUROPE 600-evropski	7,2%	8,4%	-1,5%	16,7%

Vir: Bloomberg

 

Trg obveznic

Obveznice so imele težko obdobje. Po rasti v drugem četrtletju so tržne cene evropskih obveznic v tretjem četrtletju padle, ker so se okrepila pričakovanja glede višje inflacije in obrestnih mer. Indeks evropskih obveznic iBoxx Overall je padel za 2,5 odstotka k čemur so največ prispevale državne obveznice, ki so v devetih mesecih letošnjega leta v povprečju izgubile 3,2 odstotka tržne vrednosti.

Sprememba vrednosti od 31.12.2025

Naziv indeksa	3. četrtletje 2026	2. četrtletje 2026	1. četrtletje 2026	Leto 2025
iBoxx Overall Bond Index (v EUR)	-2,5%	1,3%	-0,7%	1,3%
iBoxx Corporate Index (v EUR)	-1,9%	1,3%	-1,0%	2,4%
iBoxx Eurozone Bond Index (v EUR)	-3,2%	1,3%	-0,7%	0,6%

Vir: Bloomberg

Donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic je konec septembra znašala 5,3 odstotka, ob koncu leta 2025 pa 4,2 odstotka. Donosnost nemškega »bunda« je zrasla na 3,6 odstotka, slovenske 10-letne državne obveznice pa so devetmesečno obdobje sklenile pri 4,1 odstotka. Pri kratkih ročnostih je donosnost 2-letne ameriške obveznice dosegla 4,9 odstotka, nemške pa 3,2 odstotka. Najbolj se je zvišala donosnost francoskih obveznic, kjer se energetskemu šoku pridružuje še proračunska negotovost.

Država	2 letna državna obveznica (30.9.2026)	10 letna državna obveznica (30.9.2026)	10 letna državna obveznica (31.12.2025)
ZDA	4,9%	5,3%	4,2%
Nemčija	3,2%	3,6%	2,9%
Francija	3,6%	4,9%	3,6%
Italija	3,5%	4,6%	3,5%
Španija	3,3%	4,1%	3,3%
Slovenija	3,2%	4,1%	3,1%

Vir: Bloomberg

 

Inflacija in Euribor

Inflacija se je letos opazno okrepila. V evroobmočju je januarja znašala 1,7 odstotka, septembra pa je po prvi oceni Eurostata dosegla 3,8 odstotka, kar je največ od septembra 2023. Glavni vir rasti cen je energija, ki se je medletno podražila za 18,8 odstotka. Osnovna inflacija brez energije in hrane znaša 2,5 odstotka. V Sloveniji je medletni indeks cen življenjskih potrebščin konec septembra znašal 3,3 odstotka, v enakem obdobju lani 2,6 odstotka. Harmonizirana inflacija je dosegla 3,7 odstotka. 6-mesečni Euribor je iz 2,1 odstotka ob koncu leta 2025 zrasel na 3 odstotke ob koncu septembra.

 

Centralne banke in ključne obrestne mere

Evropska centralna banka (ECB) je po štirih znižanjih v letu 2025 smer obrnila. Junija je prvič po treh letih zvišala obrestne mere, septembra pa še enkrat, vsakič za 25 osnovnih točk. Depozitna obrestna mera tako znaša 2,5 odstotka. ECB v septembrskih projekcijah za letos pričakuje 3-odstotno povprečno inflacijo, finančni trgi pa do konca leta pričakujejo vsaj še eno zvišanje.

Ameriška centralna banka (FED) je 16. septembra prvič po letu 2023 zvišala ključno obrestno mero za 25 osnovnih točk, na razpon med 3,75 in 4 odstotki. Člani odbora za letos nakazujejo še eno zvišanje.

 

Skladi življejnskega cikla Sava pokojninske družbe

Kritni skladi, ki jih upravlja Sava pokojninska družba so tretje četrtletje 2026 zaključili skladno z gibanji tržnih cen na kapitalskih trgih. Rasti delniških tečajev so zabeležene tudi na šestmesečni donosnosti dinamičnega sklada, ki je znašala 14,5 odstotka. Moj uravnoteženi sklad je zabeležil donosnost v višini 8 odstotkov.

Moj zajamčeni sklad, obvezniški sklad pa je zabeležil 1,3 odstotno donosnost, medtem, ko je zajamčena donosnost v enakem obdobju prav tako znašala 1,3 odstotka.

---