Prvo polletje je na svetovnih kapitalskih trgih minilo v znamenju izrazite nihajnosti in hitrih sprememb sentimenta med vlagatelji. Dogajanje sta zaznamovala dva povsem različna četrtletna trenda, ki odražata prepletanje geopolitike, makroekonomskih podatkov in spremenjenih pričakovanj glede denarne politike centralnih bank.
Začetek leta je bil pod močnim vplivom zaostrovanja geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu ter občasnih motenj v ključnih pomorskih trgovskih poteh. To je povzročilo izrazito nihanje cen energentov, predvsem nafte in zemeljskega plina ter surovin. Posledično so se obudili pritiski na osnovno inflacijo ter boj centralnih bank proti draginji. Pričakovanja o zniževanju obrestnih mer s strani Feda in ECB so postala zgodovina in sprožile so se razprodaje na obvezniških trgih.
Delniški trgi
Delniški trgi so našli oporo v dobrih četrtletnih rezultatih poslovanja velikih družb. V ZDA je tehnološki sektor ponovno prevzel vlogo glavnega gonila rasti. Množične investicije v infrastrukturo za umetno inteligenco so potisnile osrednje delniške indekse (S&P 500, Nasdaq) do novih rekordnih vrednosti.
V Evropi so se po začetnem šoku razmere v energetskih oskrbovalnih verigah stabilizirale. Kljub šibkejši gospodarski rasti so evropske delnice (Stoxx Europe 600) na račun solidnih izvoznih naročil in privlačnejših vrednotenj nadoknadile izgube iz začetka leta.
Kitajske delnice so pod pritiskom strukturnih težav v nepremičninskem sektorju in previdne porabe potrošnikov v drugem četrtletju precej pridobile, k temu so ključno prispevali neposredni nakupi delnic s strani kitajskih državnih investicijskih skladov in dodatne denarne spodbude Ljudske banke Kitajske ter napovedani ukrepi za stabilizacijo nepremičninskega trga.
Slovenski borzni indeks SBITOP je fenomen tudi v polletju 2026. Delnice so v povprečju zrasle za skoraj 20 odstotkov.
Sprememba vrednosti od 31.12.2025
| Naziv indeksa | 2. četrtletje 2026 | 1. četrtletje 2026 | Leto 2025 |
|
SBITOP |
19,8% | 9,4% | 50,3% |
|
DAX |
2,1% | -7,4% | 23,0% |
|
CAC40 |
3,1% | -4,1% | 10,4% |
| HANG SENG (v EUR) | -8,9% | -2,4% | 12,4% |
|
China A50 XIN9I-Kitajska |
8,4% | -2,1% | 5,0% |
|
S&P 500 (v EUR) |
12,6% | -3,0% | 2,6% |
|
MSCI ACWI INDEX (v EUR) |
13,5% | -1,9% | 6,3% |
|
STOXX EUROPE 600-evropski |
8,4% | -1,5% | 16,7% |
Vir: Bloomberg
Trg obveznic
Indeks evropskih obveznic iBoxx Overall je zrasel za 1,3 odstotka, pri čemer so se donosnosti obveznic v povprečju nekoliko znižale.
Sprememba vrednosti od 31.12.2025
| Naziv indeksa | 2. četrtletje 2026 | 1. četrtletje 2026 | Leto 2025 |
|
iBoxx Overall Bond Index (v EUR) |
1,3% | -0,7% | 1,3% |
|
iBoxx Corporate Index (v EUR) |
1,3% | -1,0% | 2,4% |
|
iBoxx Eurozone Bond Index (v EUR) |
1,3% | -0,7% | 0,6% |
Vir: Bloomberg
Donosnost 10-letne ameriške obveznice se je iz decembrskih 4,2 odstotka povzpela na 4,5 odstotka ob koncu junija. Visoka donosnost 2-letne obveznice (4,2 odstotka) pa kaže na to, da trg kratkoročno ne pričakuje agresivnega zniževanja obrestnih mer,.
Nemške 10-letne obveznice, ki v evroobmočju pomenijo osrednje merilo (benchmark), so obdržale donosnost iz konca leta 2025, na 2,9 odstotkih.
| Država | 2 letna državna obveznica (30.6.2026) | 10 letna državna obveznica (30.6.2026) | 10 letna državna obveznica (31.12.2025) |
| ZDA | 4,2% | 4,5% | 4,2% |
| Nemčija | 2,5% | 2,9% | 2,9% |
| Francija | 2,7% | 3,7% | 3,6% |
| Italija | 2,7% | 3,6% | 3,5% |
| Španija | 2,6% | 3,3% | 3,3% |
| Slovenija | 2,6% | 3,2% | 3,1% |
Vir: Bloomberg
Inflacija in Euribor
V evroobmočju je medletna inflacija (HICP) v prvem polletju leta 2026 do vključno z majem rasla in dosegla 3,2 odstotka. V juniju je nekoliko popustila in znaša 2,8 odstotka.
V Sloveniji medletni indeks cen življenjskih potrebščin (ICŽP) junija 2026 znaša 3,6 odstotka, kar je precej višje kot decembra lani (2,4 odstotka).
6 mesečni Euribor se je v tem obdobju postopoma zviševal in konec junija znaša 2,55 odstotka, medtem ko je decembra 2025 znašal 2,1 odstotka.
Centralne banke in ključne obrestne mere
ECB je v juniju po daljšem premoru znova ukrepala in zvišala ključne obrestne mere za 25 baznih točk, depozitno stopnjo na 2,25 odstotka, stopnjo za glavne operacije refinanciranja pa na 2,40 odstotka. Kor razlog je omejitev sekundarnih učinkov energetske draginje.
Ameriška centralna banka (FED) je referenčno obrestno mero zadržala v območju 3,50 do 3,75 odstotka. Čeprav so vlagatelji na začetku leta pričakovali cikel zniževanja obrestnih mer, so trdovratna inflacija in stabilen trg dela premaknili pričakovanja.
Skladi življejnskega cikla Sava pokojninske družbe
Kritni skladi, ki jih upravlja Sava pokojninska družba so prvo polletje 2026 zaključili skladno z gibanji tržnih cen na kapitalskih trgih. Rasti delniških tečajev so zabeležene tudi na šestmesečni donosnosti dinamičnega sklada, ki je znašala slabih 14 odstotkov. Moj uravnoteženi sklad je zabeležil donosnost v višini 8,6 odstotka.
Moj zajamčeni sklad pa je zabeležil 1,7 odstotno donosnost, medtem, ko je zajamčena donosnost v enakem obdobju znašala 0,86 odstotka.