Prvo četrtletje leta 2026 je v globalnem finančnem okolju zaznamovala povečana volatilnost. Ključni dejavnik, ki je prekinil pozitivne trende iz preteklega leta, je bila geopolitična destabilizacija na Bližnjem vzhodu. Eskalacija konflikta je povzročila motnje v oskrbovalnih verigah in ponoven vzpon cen primarnih surovin, kar je neposredno vplivalo na oživitev inflacijskih pritiskov.
Spremenjene makroekonomske okoliščine so prisilile vodilne centralne banke, predvsem ECB in Fed, k preoblikovanju njihove monetarne strategije. Namesto pričakovanega nadaljnjega rahljanja denarne politike sta regulatorja zavzela držo stabilizacije in ohranjanja restriktivnih ravni obrestnih mer. Ta premik je povzročil zvišanje zahtevanih donosnosti državnih in podjetniških, kar je posledično povzročilo upad tržnih cen dolžniških instrumentov.
Delniški trgi
Na delniških trgih je bilo opaziti izrazito nenaklonjenost tveganju. Globalni indeksi razvitih trgov so beležili korekcije navzdol, saj so vlagatelji vračunali daljše obdobje višjih stroškov financiranja in povečano tveganje za gospodarsko upočasnitev.
Največje izgube so utrpele delnice v Evropi, kjer je nemški DAX upadel za 7,4 odstotka, francoski CAC40 pa za 4,1 odstotka. Tudi v ZDA je indeks S&P 500 (izraženo v evrih) izgubil 3 odstotke vrednosti. Negotovost zaradi konflikta se je odrazila tudi v Aziji, kjer sta indeksa v Hongkongu in na Kitajskem upadla za dobra dva odstotka. Kljub globalnemu pesimizmu so se slovenske delnice izkazale za dobro odporne na trenutne globalne pretrese. Indeks SBITOP je v nasprotju s svetovnimi trendi pridobil skoraj deset odstotkov (9,4 odstotka).
Sprememba vrednosti od 31.12.2025
| Naziv indeksa | 1. četrtletje 2026 | Leto 2025 |
|
SBITOP-Slovenija |
9,4% | 50,3% |
|
DAX-Nemčija |
-7,4% | 23,0% |
|
CAC40-Francija |
-4,1% | 10,4% |
| HANG SENG (v EUR) | -2,4% | 12,4% |
|
China A50 XIN9I-Kitajska |
-2,1% | 5,0% |
|
S&P 500 (v EUR)-ZDA |
-3,0% | 2,6% |
|
MSCI ACWI INDEX ( v EUR)-svet |
-1,9% | 6,3% |
|
STOXX EUROPE 600-evropski |
-1,5% | 16,7% |
Vir: Bloomberg
Trg obveznic
Indeks evropskih obveznic iBoxx Overall se je znižal za 0,7 odstotka, pri čemer so največji pritisk čutile podjetniške obveznice s padcem v višini enega odstotka.
Donosnost 10-letne ameriške obveznice se je iz decembrskih 4,2 odstotka povzpela na 4,3 odstotka ob koncu marca. Visoka donosnost 2-letne obveznice (3,8 odstotka) pa kaže na to, da trg kratkoročno še vedno pričakuje restriktivno politiko FED-a.
Nemške 10-letne obveznice, ki v evroobmočju pomenijo osrednje merilo (benchmark), so zabeležile dvig donosnosti iz 2,9 na 3,0 odstotke. Še bolj izrazit je bil skok pri perifernih državah, italijanska 10-letna obveznica je npr. narasla na 3,9 odstotka, slovenska pa iz 3,1 na 3,5 odstotka.
Sprememba vrednosti od 31.12.2025
| Naziv indeksa | 1. četrtletje 2026 | Leto 2025 |
|
iBoxx Overall Bond Index (v EUR) |
-0,7% | 1,3% |
|
iBoxx Corporate Index (v EUR) |
-1,0% | 2,4% |
|
iBoxx Eurozone Bond Index (v EUR) |
-0,7% | 0,6% |
Vir: Bloomberg
| Država | 2 letna državna obveznica (31.3.2026) | 10 letna državna obveznica (31.3.2026) | 10 letna državna obveznica (31.12.2025) |
| ZDA | 3,8% | 4,3% | 4,2% |
| Nemčija | 2,6% | 3,0% | 2,9% |
| Francija | 2,8% | 3,7% | 3,6% |
| Italija | 2,9% | 3,9% | 3,5% |
| Španija | 2,7% | 3,5% | 3,3% |
| Slovenija | 2,7% | 3,5% | 3,1% |
Vir: Bloomberg
Inflacija in Euribor
V evroobmočju se je medletna inflacija (HICP) v prvih treh mesecih leta 2026 gibala nestanovitno. Po začetnem padcu na 1,7 odstotka v januarju se je do marca povzpela na 2,6 odstotka, kar je več kot ob koncu leta 2025, ko je znašala 2 odstotka. V Sloveniji je medletni indeks cen življenjskih potrebščin (ICŽP) marca 2026 znašal 2,5 odstotka, kar je rahlo nad ravnjo iz decembra lani (2,4 odstotka), a nekoliko nižje od februarske konice pri 2,9 odstotka. 6 mesečni Euribor se je v tem obdobju postopoma zviševal, medtem ko je decembra 2025 znašal 2,1 odstotka, se je do konca marca 2026 povzpel na 2,5 odstotka.
Centralne banke in ključne obrestne mere
ECB je v prvem četrtletju 2026 ohranila depozitno obrestno mero nespremenjene na ravneh, ki so bile določene ob koncu leta 2025 (2 odstotka). Ameriška centralna banka (FED) je v začetku leta 2026 prav tako sprejela strategijo stabilizacije denarne politike. Potem, ko so v letu 2025 trikrat znižali obrestne mere, so jih v Q1 2026 ohranili v razponu 3,50 – 3,75 odstotka.
Trg obveznic Skladi življejnskega cikla Sava pokojninske družbe
Kritni skladi, ki jih upravlja Sava pokojninska družba so prvo četrtletje 2026 zaključili skladno z gibanji tržnih cen na kapitalskih trgih. Padec delniških tečajev se je zabeležil na trimesečni donosnosti dinamičnega sklada, ki je znašala -1,5 odstotka. Moj uravnoteženi sklad je zabeležil negativno donosnost v višini -1,3 odstotka.
Moj zajamčeni sklad pa je zabeležil 0,04 odstotno donosnost, medtem, ko je zajamčena donosnost v enakem obdobju znašala 0,43 odstotka.