Na seznam novic

Informacija varčevalcem ob konfliktu med Rusijo in Ukrajino

Konflikt med Rusijo in Ukrajino je ob koncu meseca februarja dosegel vrhunec z vojaškim napadom Rusije nad Ukrajino.

Začetek rusko-ukrajinske vojne je poleg terorja nad prebivalci Ukrajine prinesel tudi številne sankcije  Rusiji, ki so povečale finančna tveganja tudi v razvitem svetu. Ukrepi, kot so prepoved trgovanja z ruskimi vrednostnimi papirji, tudi tistimi, ki so izdani v Evropi ali ZDA, vprašanje poravnave obrestnih kuponov in glavnic ruskih obveznic, izključitev ruskih bank iz plačilnega sistema SWIFT… imajo širok vpliv na globalno gospodarsko rast in poslovanje podjetij.

Vpliv aktualnih dogodkov na kapitalske trge se tokrat odraža na obeh naložbenih razredih: delnicah in obveznicah.

Cene delnic so se znižale že v januarju, ko je bila pričakovana korekcija po nadpovprečno uspešnem letu 2021. Soočamo se z inflacijskimi pritiski in nižjo gospodarsko rastjo kot je bila pričakovana ob okrevanju po pandemičnem letu 2020. Ruski napad na Ukrajino je cene delnic v februarju še dodatno znižal.

Obveznice so izpostavljene pritiskom višjih zahtevanih obrestnih mer, ki jih povzročajo višja inflacija in ukrepi centralnih bank. Višje obrestne mere za investirana sredstva so sicer dobra novica, vendar se mora trg na to prilagoditi. Prilagoditev se izvede s ceno finančnega instrumenta, ki pri dolžniških vrednostnih papirjih od dvigu obrestnih mer pade. Posledično so cene obveznic začele upadati že januarja.

 

Delniški sklad Moj dinamični je v dveh mesecih izgubil slabih 7 % vrednosti. V Letu 2021 je zabeležil 19 % rast.

Uravnoteženi sklad Moj uravnoteženi je v dveh mesecih izgubil slabih 5 % vrednosti. V letu 2021 je zabeležil 11 % rast.

Obvezniških sklad Moj zajamčeni je v dveh mesecih izgubil dobra 2 % vrednosti. V letu 2021 je zabeležil 2 % rast. Sklad zagotavlja zajamčeno donosnost na čisto vplačano premijo, zato so morebitne izgube v tem skladu za zavarovance omejene.

Donose skladov lahko spremljate tukaj .

Naložbena politika življenjskega cikla omogoča varčevanje v skladih, ki so bolj usmerjena v delniške instrumente (in iz vidika nihanj bolj izpostavljene), varčevalcem, ki imajo glede na svojo starost do upokojitve še sorazmerno veliko časa in jih tovrstna nihanja na dolgi rok ne bi smela prizadeti z občutnim znižanjem privarčevanih sredstev.

Za varčevalce, ki se približujejo trenutku upokojitve, je primerno varčevanje v skladu z zajamčenim donosom. Vanj se skladno z naložbeno politiko življenjskega cikla uvrsti vsak, ki je star 57 let.

Kapitalski trgi se hitro in pogosto tudi zelo intenzivno odzivajo na vsako večje zaznano tveganje, tako gospodarsko, politično ali zdravstveno, kot smo bili priča tudi v marcu 2020, ko je izbruhnila pandemija Covid-19. Delniški trgi so takrat povprečno v enem mesecu izgubili 20 odstotkov vrednosti, ki pa se je v celoti nadomestila do konca koledarskega leta. Leto 2020 smo nato zaključili s pozitivnimi donosi.

Razplet prihodnjih dogodkov je negotov in težko je predvideti jasno smer gibanja cen vrednostnih papirjev.

Zavarovanci, ki ocenjujejo, da so izpostavljeni prevelikemu tveganju, lahko naložbeno politiko 1-krat letno spremenijo (upoštevaje starostne meje).

Več o zamenjavi naložbene politike

Varčevanje v delniških naložbah je za mlajše varčevalce primerno zaradi daljšega roka varčevanja.


-- %
Ocenite spletne strani