Kljub vzpodbudnemu razpletu dogodkov ob pričetku leta je ob polletju za nami precej turbulentno dogajanje. Na kapitalskih trgih se le-to odraža z negativno donosnostjo praktično vseh naložbenih razredov: delnic, obveznic, evra (inflacija in v razmerju z USD) in konec koncev tudi kriptovalut (slednje ne predstavljajo naložb pokojninskih skladov).

COVID-19
Po sprostitvi omejitvenih ukrepov zaradi pandemije virusa COVID-19 v večini gospodarstev so znova stekle oskrbovalne verige. Navkljub še naprej veljavnim omejitvenim ukrepom Kitajske, so bila pričakovanja usmerjena v leto nove nadpovprečne gospodarske rasti.

Vojna v Ukrajini
Prvotne ocene, da neposreden vpliv vojne na svetovno gospodarstvo ne bi smel biti velik, saj gospodarstvi obeh vpletenih držav, Rusije in Ukrajine, predstavljata manj kot 2-odstotni delež, so se izkazale za kratkotrajno in, predvsem, prazno upanje. Vojna ima namreč precejšen neposreden vpliv. Zaradi sankcij zahodnih držav proti Rusiji kot agresorju se je gospodarstvo EU znašlo v energetski krizi: vprašljiva dobava energentov (plina in nafte) je povzročila skokovito naraščajo cen energentov, te pa se s prenosnim učinkom odražajo tudi v cenah ostalih izdelkov in storitev.

Inflacija in obrestne mere
Konec junija je inflacija na medletni ravni v evrskem območju znašala 8,6 odstotka, v Sloveniji 10,4 odstotka. Podobno visoko inflacijo beležijo tudi v Združenih državah.

Ukrepi centralnih bank v boju zoper inflacijo so omejeni na zviševanje obrestnih mer. Ameriška centralna banka FED z višanjem ključne obrestne mere ukrepa hitreje in odločneje, evropska centralna banka nekoliko trenutno manj agresivno. FED je že v marcu dvignil obrestno mero, ki se trenutno giblje v obrestnem območju 1,5 do 1,75 odstotka. ECB je prvi dvig ključne obrestne mere napovedala v mesecu juliju, tako da je evrska obrestna mera še vedno na 0 odstotka.

Hkrati z napovedmi in ukrepi centralnih bank je posledično prišlo do močnih povišanj zahtevanih donosnosti vseh vrst obveznic. Povišanje zahtevane donosnosti ima nasproten učinek na cene obveznic in delnic.

Tržni obvezniški indeks, ki zajema evropske obveznice, državne in podjetniške, je v prvi polovici leta zdrsnil za kar 12 odstotkov. Zahtevane donosnosti obveznic pa so se povzpele za npr. 150 bazičnih točk na 1,3 odstotka letno za 10-letno nemško obveznico, slovenska 10-letna obveznica pa je konec junija prinašala 2,3-odstotno letno donosnost. V ZDA donosnosti dosegajo že 3 odstotke, tako za kratkoročni (2-letni) državni dolg, kot za dolgoročnega (10-letne obveznice). Gre za izjemno prevrednotenje obveznic v relativno kratkem času.

Svetovni delniški trgi so se zaradi nepredvidljivih posledic razvoja dogodkov v gospodarstvu znižali za 13 odstotkov (MSCI ACWI globalni indeks), evropske delnice pa so v povprečju padle še močneje, za 15 odstotkov. Največ so izgubile nemške delnice, saj je indeks DAX nižji za skoraj 20 odstotkov, podobno tudi ameriški indeks S&P500. Oba sta v tako imenovanem območju »medveda«.

Raste tudi Euribor, 6-mesečni je konec junija dosegel vrednost 0,24 odstotka. Z rastjo obrestnih mer se povišuje strošek zadolževanja in financiranja obstoječih dolgov.

 

Razplet dogodkov vpliva na prihodnja pričakovanja glede gospodarske rasti. Napoveduje se nižja rast. V aprilu je Mednarodni denarni sklad za države v evro območju napoved za leto 2022 za eno odstotno točko, na 2,8 odstotka. Najbolj bo posledice občutilo nemško gospodarstvo, ki naj bi zraslo le za 2,1 odstotka.

Strah pred visoko inflacijo izpodriva morda še večja težava: recesija, ki je v primeru pomanjkanja delovne sile oz. izjemno nizke stopnje brezposelnosti vse verjetneje »pred vrati«.

Umiritev finančnih trgov je ključno povezana s prihodnjimi ukrepi centralnih bank, ki s svojimi politikami iščejo rešitve za ublažitev inflacije. Ko bodo ukrepi centralnih bank in nenazadnje tudi vedenje potrošnikov zaustavili visoke stopnje rasti inflacije, se bodo razmere na kapitalskih trgih umirile.

Sava pokojninska, d. d.

---