Pregled leta 2018

Preteklo leto je bilo za upravljanje premoženja zahtevno. Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, rast obrestnih mer v ZDA, negotovosti glede izstopa Velike Britanije iz EU (Brexit), upočasnjena gospodarska rast ter znaki morebitne prihajajoče recesije, so dejavniki, ki so globalne delniške trge v zadnjem četrtletju prevesili v izrazit negativni trend, tako da se je leto 2018 zaključilo z negativno donosnostjo.

Lanski december se je zapisal med osem najslabših mesecev decembrov v zgodovini razvitega trga kapitala. Svetovni delniški indeks razvitih trgov MSCI World Index je zaradi tega na letni ravni izgubil 6,3 odstotka, evropski delniški trgi so se odrezali mnogo slabše. Nemške delnice so v povprečju padle za 18,3 odstotka, francoske za 11 odstotkov, ameriški indeks Dow Jones, izražen v evrih, pa je zdrsnil za 1,3 odstotka.

Negativna letna donosnost je bila najvišja po globalni finančni krizi v letu 2008, marsikateri trg je padel v tako imenovano območje »medveda«. Medvedji trg (ali trend) označuje razmere, ko trgi (ali posamezna delnica), pospremljeni s pesimizmom in slabimi napovedmi, od vrha, torej najvišje vrednosti, padejo za 20 odstotkov. Trend lahko traja nekaj časa. Kako dolgo, je odvisno od ponovne vzpostavitve normalnih razmer v gospodarstvu oziroma razrešitve dilem, ki predstavljajo visoko naložbeno tveganje.

Spremembe nekaterih delniških indeksov v 2018

Indeks	Sprememba
SBI TOP (Slovenija)	-0,3 %
Dax 30 (Nemčija)	-18,3 %
Cac 40 (Francija)	-11,0 %
Dow Jones, v EUR (ZDA)	-1,3 %
Hang Seng, v EUR (Kitajska)	-9,9 %
Tečaj EUR/USD	+4,7%

Vir: lastni izračuni.

V negativnem območju so se v povprečju znašle tudi evropske podjetniške obveznice, njihova tržna vrednost se je glede na gibanje indeksa iBoxx EUR Liquid Corporates znižala za 1,3 odstotka. Evropske državne obveznice so glede na indeks iBoxx EUR Eurozone Bond pridobile odstotek tržne vrednosti.

V Sava pokojninski družbi aktivno in preudarno upravljamo naložbe pokojninskih skladov. Večje popravke na kapitalskih trgih smo pričakovali že prej in smo temu ustrezno prilagodili tudi naložbe skladov. Že več mesecev smo vzdrževali precej visok odstotek naložb v »denarju«, s čimer smo se izognili višjim negativnim donosom.

V celoti dogodkom na kapitalskih trgih ne gre ubežati. Pri upravljanju skladov se ravnamo po predpisih ter naložbenih politikah, ki določajo najvišje izpostavljenosti do posameznih naložbenih razredov, tudi do najnižje tveganih.

Donosnosti skladov v 2018

	Dinamični	Uravnoteženi	Zajamčeni	Zajamčen donos v skladu Zajamčeni
Naložbena politika	delniška	mešana	obvezniška
Donosnost	-8,69 %	-5,38 %	-0,47 %	+0,72 %

Pogled v leto 2019

Razmere v 2019 ostajajo nepredvidljive. Napovedi za letošnje leto, predvsem na področju delniških trgov, so precej različne. Napovedujejo se scenariji nadaljevanja rasti na delniških trgih, predvsem ameriških, kar bi pomenilo, da se bo »medvedji trend« zaključil izjemno hitro. Razmišljanja analitikov, v primeru začetka nove globalne recesije, pa vodijo v smer močnejše korekcije navzdol.

Mednarodni denarni sklad (IMF) opozarja pred naraščajočimi tveganji v svetovni ekonomiji. V napovedi izstopa predvsem znižanje pričakovane gospodarske rasti za celotno svetovno gospodarstvo za leti 2018 in 2019, in sicer s 3,9 na 3,7 odstotka. Svetovna gospodarska rast je sicer še vedno visoka, je pa, po napovedih, že dosegla zgornjo raven. Znižujejo se tudi kratkoročne napovedi gospodarske rasti za evrsko območje (2 odstotka v 2018 in 1,9 odstotka v 2019). Razvitim državam, kamor prištevamo tudi Slovenijo, se na dolgi rok napovedujejo nižje stopnje gospodarske rasti. Razlog za takšne napovedi so staranje prebivalstva in s tem starajoča se delovna sila ter nižja rast produktivnosti. Nemčija, evropsko gospodarsko gonilo, naj bi prihodnje leto beležila precej povprečno gospodarsko rast, ki ne bo presegla 2 odstotkov. Po drugi strani pa rast v ZDA za zdaj ostajajo robustne, poganja jih prociklična in ekspanzivna fiskalna politika, ki pa lahko pripelje tudi do obratnih učinkov ter ameriško in svetovno rast znova potisne navzdol.

V ključnih gospodarstvih je rast podprta s političnimi ukrepi, ki na dolgi rok ne bodo vzdržni. To zlasti velja za uničujoče posledice zaostrovanja trgovinskih in carinskih ukrepov s strani ZDA.

Ameriška centralna banka (FED) naj bi tudi v prihodnjem letu nadaljevala z intenzivno politiko dviga ključne obrestne mere, čeprav so število dvigov s predvidenih treh že znižali na »zgolj« dva dviga, po 0,25 odstotke točke. Na ta način naj bi preprečili inflacijo v ZDA, zaradi visoke gospodarske rasti. Višina ključne obrestne mere v ZDA bi tako konec leta 2019 znašala 3 odstotke, ob dejstvu, da je konec leta 2018 znašala 2,5 odstotka.

Evropska centralna banka (ECB) se odloča drugače. Po prenehanju kvantitativnega sproščanja denarja na trg konec leta 2018, ECB napoveduje prvo zvišanje ključne obrestne mere šele po poletju 2019. Analitiki trenutno pričakujejo dvig ključne obrestne mere v Evropi šele v decembru 2019 in še to le za 0,1 odstotka, marca 2020 pa za 0,25 odstotka.

Na obvezniškem segmentu se posledično pričakuje zmerni dvig obrestnih mer, na račun padanja tečajev obveznic. Nemška 10 letna obveznica bi po ocenah analitikov ob koncu leta 2019 lahko dosegla 1 odstotno, 10-letna ameriška obveznica pa dobre 3 odstotno donosnost.

Negotovost v letu 2019, poleg ohladitve svetovne gospodarske rasti in morebitnega obrata gospodarskega cikla, prinaša še visoka zadolženost nekaterih evropskih držav, predvsem Italije, ki zaradi vpliva populističnih strank težko sprejema nujno potrebne varčevalne ukrepe oziroma reforme. Ostaja visoko tveganje izstopa Velike Britanije iz Evropske Unije, ki je še vedno napovedan za marec 2019. Razplet trgovinske vojne, ki jo ZDA neusmiljeno bije s Kitajsko, kot tudi z ostalimi razvitimi trgovinskimi partnerji, tudi z Evropsko Unijo, še prav tako ni na vidiku.

Kaj zapisano pomeni za varčevalce Sava pokojninske

Velika večina zavarovancev varčuje v obvezniškem skladu Zajamčeni, z zagotovljeno zajamčeno donosnostjo. Tem so se v letu 2018, kljub negativni doseženi donosnosti v višini -0,47 odstotka, zajamčena sredstva povišala za 0,72 odstotka. Ti rezultati pričajo o nizkem naložbenem tveganju.

V Delniškem skladu, kjer je glavnina sredstev naložena v delniške naložbe in v Uravnoteženem skladu, kjer je v delniške naložbe usmerjen pomemben delež sredstev, varčujejo posamezniki, ki so takšno naložbeno politiko izbrali ali so zanjo, glede na starost, primerni.

Varčevanje za pokojnino je izrazito dolgoročno. Posameznik, ki je danes star 30 ali 40 let, ima do upokojitve še razmeroma dolgo časa. Zanj so naložbe v skladih z večjo izpostavljenostjo delniškim naložbam primerne, saj so dolgoročne pričakovane donosnosti višje. Pri obeh skladih, delniškem in uravnoteženem, naložbena tveganja v celoti nosi zavarovanec, zajamčena donosnost ni zagotovljena. Zavarovanec lahko naložbeno odločitev v času varčevanja spreminja.

---